Namreč zadnjič sem se pogovarjal z nekom, ki mi pravi, da
je mogoče ziveti popolnoma po evangeliju in da ve za nekoga, ki mu je to celo
uspelo.
Vprašanje, ki me spremlja od takrat dalje, je naslednje:
"Ali Jezus res od nas zahteva popolnost?"
V Mateju 5,48 pravi: “Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.” In brez dvoma, če
bi lahko živeli tako, kot od nas zahteva poglavje 5 v Matejevem evangeliju, bi
zares lahko rekli, da smo popolni. Tudi pomeni, da bi imeli večjo pravičnost od
farizejev in pismoukov. Torej bi imeli vse pogoje za vstop v Božje
kraljestvo. Ampak vemo, da je živel samo
eden, ki je vse to izpolnjeval. Jezus
Kristus.
Kaj pa velja za nas? Smo izključeni iz kraljestva?
Mislim, da je želel Jezus povedati
naslednje: Če hočemo biti rešeni po postavi, (kakor najbolj zmoremo živeti po
njej-po naši pravičnosti) jo moramo izpolnjevati v popolnosti. Na zunaj in na
znotraj. S tistim kar se vidi in s tistim, česar na zunaj ni videti. Se pravi,
biti moramo popolni!
Kar pa dobro vemo, da je nemogoče!
Torej nam Jezus pokaže pravičnost, ki je
ločena od postave. Njegovo pravičnost.
Pavel pravi v Rimljanih 3,21-22: “Zdaj pa
se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in
preroki. Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki
verujejo. Ni namreč nobene razlike.”
Ker po postavi smo
grešniki, ki nikakor ne morejo biti opravičeni po svojih dobrih delih. In ta
problem pri ljudeh je dandanes isti, kot takrat ko je Jezus živel z nami na
Zemlji. Ker če bi lahko bili opravičeni z našimi deli oziroma z našo pravičnostjo, bi bila Jezusova smrt nesmiselna.
Kaj torej? Seveda ne
moremo živeti popolnega življenja. V smislu, da bi nas naša popolnost peljala v
nebesa. Nikakor ne! V nebesa nas lahko popelje samo Jezusova pravičnost, ki smo
jo lahko deležni samo po veri!
