Včeraj sem poslušal konferenco za moške, ki jo vsako leto
prireja Calvary Chapel iz Costa Mese v Kaliforniji.
Ne morem povedati kakšna spodbuda je to bila zame. Veliko
pastorjev prihaja iz podobnega ozadja, kot jaz sam. Namreč odvisniškega. In
Jezus je storil čudež v njihovih življenjih, tako kot ga je storil v mojem. In,
ko sem poslušal njihove besede vodene od Svetega Duha, je vse drugo postalo
nepomembno. Vse drugo, razen Jezusa. Zopet sem se spomnil na čas, ki sem ga preživel
v komuni v Španiji, kjer sem se na novo rodil. Zopet sem se spomnil na
pastorja, ki nam je vsakič znova ponavljal: »spreobrnite se, predajte svoje
življenje Jezusu in On bo poskrbel za vse.« In res je poskrbel za vse. Vem, da
sem imel po eni strani privilegij, da sem bil narkoman in sem laže videl (na
podlagi lastnih dejanj), kakšen bebec sem. In to da sem bebec, še ni bilo tako
hudo kot to, kakšen grešnik sem. Privilegij samo v smislu, da mi je bilo to
svojo nesnago laže prepoznati.
Povsem druga zgodba je bila predati vso to nesnago (greh)
Jezusu, v veri, da lahko On poskrbi za moje življenje. Tu imajo drugi verjetno
isti problem, kot sem ga imel sam. A vendar sem vedel, da če bom tako
nadaljeval, bom kmalu mrtev. In sem storil ta korak. In ostalo je zgodovina.
In na vse to sem se spomnil včeraj ob gledanju te
konference. Hvala fantje, hvala Jezus!!
