Po eni strani sem žalosten, po drugi pa vem, da ni nič
odvisno od mene. Namreč, kako je lahko človek tako blizu, vendar tako daleč.
Nikoli ne bom doumel Božje milosti. Vsaj za časa zemeljskega življenja ne. Kolikokrat
sem se že vprašal, zakaj jaz? Od vseh ljudi na svetu, zakaj jaz? Zakaj je Bog
meni naklonil ta privilegij, da ga spoznam? Res mi ni jasno. Če samo pomislim
na svoje življenje, na vse kar sem storil…
No in zato se čudim nekaterim kako so lahko tako slepi
takšni milosti, ki se jim ponuja. Tako so blizu. Sami sebe imenujejo kristjani,
a so tako zaslepljeni. Najbolj žalostno je to, da mislijo, da vse vejo. Da Boga
poznajo do potankosti. Da točno vejo, kaj mu ugaja in kaj mu je všeč. A ne na
podlagi Svetega pisma. Na neki drugi, bolj človeški podlagi. A kako lahko vemo
kaj je Bogu všeč, brez da poznamo Njegovo Besedo. Piše v Hebrejcem 11:6, da »brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor
prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo.« A
kako naj vemo, kaj je vera. Tudi piše v istem poglavju nekaj vrstic prej: »Je
pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne
vidimo.«
Vsi, ki verujemo(jo), naj bi verjeli z enim razlogom. Da bi
bili Bogu všeč in posledično prišli v nebesa. In kako naj vemo, katera vera je
prava vera, če je toliko različnih ver na svetu. Ali jih je res? Obstaja mnogo
religij in verovanj, a prava vera je samo ena. Samo vera v Jezusa Kristusa. V
tej isti knjigi, ki se ji reče Sveto pismo piše, da je samo ena pot do Očeta.
In sicer v Janezovem evangeliju 14,6: »Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje.
Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Pavel tudi pravi Rimljanom
naslednje: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v
svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S
srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo
vero, in tako smo deležni odrešenja.«
Ne vem kaj je pri tem tako težko razumeti. Mogoče, da je to
milostni dar od Boga? »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno
življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.«
Mogoče, da smo vsi grešniki in da potrebujemo milost in
odrešenika? »saj so vsi
grešili in so brez
Božje slave.« (Rim 3:23)
Vse, kar potrebujemo »narediti« je, da verjamemo. Nič
drugega ni potrebno. Vse drugo je priskrbel naš Oče. Za nas je daroval tisto,
kar mu pomeni največ. Svojega Sina.
