Različni, a z istim temeljem

Zadnje čase razmišljam o cerkvi. Ne vem, ali se piše z malo, ali veliko. Kaj je cerkev? Kdo je cerkev? Kdo smo cerkev? Ali je cerkev stavba, ali smo cerkev mi? Odgovor poznamo. Vsaj upam. Kakšen razlog obstaja za cerkev? Čemu je namenjena? Zakaj baptisti, binkoštniki, kalvinisti, evangeličani, potem tisti bolj evangelijski, pa luterani in……..

Jezusovo cerkev sestavljajo različne skupine, ki se združujejo v različnih oblikah slavljenja in čaščenja, z različnim poudarkom na učenje iz Biblije, ter različnimi ljudmi na vodilnih položajih. Vsaka denominacija, kot tudi nedenominacija ima različno poslanstvo. Nekateri so bolj mirni, drugi bolj živahni, nekateri poudarjajo Svetega Duha in govorjenje v jezikih, drugi poudarjajo učenje od vrstice do vrstice.

A zakaj takšna različnost? Imajo eni bolj prav, kot drugi? So eni bolj odrešeni, kot drugi? Mislim, da ima vsaka cerkev, kot tudi hišne skupine, s pravim temeljem, se pravi z Jezusom in s Svetim pismom, prav. In ta različnost se mi mota zadnje čase po glavi. Ali ni lepa in čudovita različnost Jezusove cerkve? Ali ni narejeno, da je vse za vsakogar. Da vsakdo najde svojo mesto in da Jezus vsakega pripelje tja, kjer je največja možnost, da ga spozna. Nekomu je bolj všeč baptistična mirnost, drugim binkoštno divjanje. A, če je Jezus temelj, je v redu. Pustimo ameriške super hiperaktivne prosperitaše. Ne govorimo o Ameriki, temveč o Sloveniji. Čeprav verjetno ne bo dolgo, ko bo kaj takega pri nas. A to je druga tema. Hotel sem v bistvu povedati samo eno. Iz lastne izkušnje.

Biblija veliko govori o obrekovanju. Bogu ni najbolj všeč obrekovanje. In sam sem imel zelo slabe izkušnje in sem bil prikrajšan marsičesa zaradi obrekovanja. In na koncu sploh ni bilo res. Recimo da bi bilo vsaj res. Pa ni bilo. In sem zamudil, mogoče leto ali dve sodelovanja z ljudmi, ki sploh niso takšni, kot so mi jih opisali.

Dragocena izkušnja.  A nepotrebna. Različni deli telesa, a glava je Jezus. Različne cerkve, a temelj je isti. Včasih se bojujemo eni proti drugim, namesto proti sovražniku.

Iskanje Jezusa, kjer ga ni...

Hehe zanimivo, danes me je nekdo, čeprav v nevednosti, označil za Jehovo pričo. Kolikor sem razumel, je to storil zaradi moje kritičnosti do rimske cerkve. Očitno so Jehove priče kritične do rimske cerkve.

Jaz osebno sem mnenja, da so vsi, ki poučujejo izkrivljen nauk, ki ni v skladu z Božjo besedo, pripadniki različnih sekt. Tako Jehovove priče, kot rimski, mormoni, scientologi, spiritualisti, new age-arji, islam, hindujci, hare krišnovci in vsi ostali, ki jih je kot peska na obali. Biblijsko krščanstvo nas uči nekaj temeljnih stvari o Bogu, Jezusu, Svetem Duhu, od kje prihajamo, zakaj smo tukaj, kako smo lahko odrešeni in kam gremo po smrti. Vse, kar se od tega oddaljuje, je izkrivljen nauk. Problem pa nastane, ker imajo vse kulture svoje tradicije, verovanje, obrede in nauke. Če domorodci v Afriki častijo boga gozda in bambusa, še ne pomeni, da je to resnični in pravi Bog. Ker vemo, da smo ljudje nagnjeni k slavljenju nečesa,vsi nekaj slavimo in častimo. Tako tudi pri nas v naši ljubi podalpski Sloveniji častimo marsikaj. Še posebej se to vidi v naši največji religiji-katolicizmu. Pa ne bi govoril o božičnih in velikonočnih katoličanih, ampak o teh, ki so iskreni in res iščejo Boga in odgovore in svoja vprašanja. Pa jih najdejo? Ga najdejo? Obstaja v rimski cerkvi možnost, da pridemo do spoznanja odrešujočega Jezusovega dela na križu? Bolj težko bi rekel, glede na njihovo poznavanje, oziroma nepoznavanje Božje besede. Kar me žalosti, še predvsem zaradi teh iskrenih, ki iščejo Jezusa nekje, kjer ga ni…