Navdih za današnje pisanje sem dobil na reformirani strani.
Tam je zgodba o Danijelu in njegovem življenju pri človeku, ki ni živel po
Božjih zapovedih.
Včasih je res težko živeti v tem svetu, vedoč, da nismo od
tega sveta. Ampak za uteho Jezus pravi: »Če
bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak
sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem
vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene,
bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše.«
(Jn 15,19-20)
Torej je jasno vsaj nekaj. Kadar evangeliziramo, kadar
govorimo sodelavcem o Jezusu ali čisto preprosto živimo po Duhu, živimo kakor
nam Jezus pravi naj živimo, tedaj bodo problemi. Ljudem se bo zdelo čudno, kaj
vendar delamo tam na ulici, kaj govorimo v službi in še bolj se jim bo zdelo
čudno, če nočemo spat v isti sobi s fantom, oziroma punco pred poroko.
Vse to je za ta svet čudno. In če je za svet čudno, je pred
Jezusom pravilno. In če je pred Njim pravilno, je pravilno. To se mi zdi zelo
pomembno v mojem življenju. Seveda nam ne bo vedno uspevalo živeti na ta način,
a Jezus to ve. Jezus ve, da nismo popolni, tudi Pavel pravi, da kadar smo šibki,
smo močni: »Vesel sem torej slabotnosti,
žalitev, potreb, preganjanj in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem
slaboten.« (2 Kor 12,10)
Včasih se vprašam, če velja tudi obratno. Namreč, kadar se
sam sebi zdim močan, ali sem tedaj v resnici šibak?
